sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "bešter in medvešek".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo bešter in medvešek med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Bešter in Medvešek (2010) dodajata, da učitelj, ki ima v razredu učenca priseljenca, lahko v sodelovanju z učiteljskim kolektivom pripravi individualni izobraževalni program.
Bešter in Medvešek (2010) iz rezultatov raziskave ugotavljata, da tako ena kot druga stran pogosto omenjeno težavo rešujeta tako, da se stikom izogibata.
Bešter in Medvešek (2010, str. 253) pravita, da je prav komunikacija tista, ki najpogosteje ovira stik med vzgojno-izobraževalno institucijo in starši priseljenci.
Bešter in Medvešek (2016) pri raziskavi učiteljic, ki delajo z romskimi otroki, izpostavljata premajhno zavedanje lastnega dela.
Učenje slovenskega jezika za učence priseljence lahko organiziramo v sklopu dodatne učne pomoči, tečajev slovenščine, dopolnilnega ali dodatnega pouka (Bešter in Medvešek, 2010).
Raziskava Bešter in Medvešek (2016) je preučevala medkulturne kompetence enaindvajsetih učiteljic, ki poučujejo romske učence, in sicer na podlagi analize njihovih dnevnikov.
Bešter in Medvešek uporabita izraz otroci z migrantskim ozadjem.
Z izogibanjem stikov pa Bešter in Medvešek (2010) opozarjata, da v tem primeru izgubljajo vsi, tako starši kot učitelji, najbolj pa otroci.
Vrtec je prva vzgojno-izobraževalna ustanova v vertikali, v kateri se otroci priseljencev učijo slovenščine zunaj družine (Bešter in Medvešek, 2010).
Tudi Bešter in Medvešek (2016) sta iz analize reflektivnih dnevnikov učiteljic spoznali, da le-te slabo poznajo in razumejo medkulturne razlike.
Prav tako medvrstniško druženje ne omogoča le pomoči pri učenju, temveč tudi pri usvajanju pravil in norm obnašanja (Bešter in Medvešek, 2010, str. 231).
Kot pišeta Bešter in Medvešek (2010), obstajajo številni razlogi, da v slovenskih šolah ni razširjeno poučevanje maternih jezikov otrok priseljencev.
S seboj nosijo različne kulturne vzorce, pripadajo različnim etničnim skupnostim in imajo različno jezikovno predznanje (Bešter in Medvešek, 2010).
Za vzpostavitev medkulturne vzgoje in izobraževanja je potrebno opremiti strokovne delavce z medkulturnimi kompetencami (Bešter in Medvešek 2016, str. 30).
Še zlasti ranljiva je skupina učencev priseljencev, ki živi v slabših socialno-ekonomskih razmerah (Bešter in Medvešek, 2010).
Kot navajata Bešter in Medvešek (2010, str. 214), šole največkrat izvajajo, med drugim, dodatne ure slovenskega jezika za učence priseljence.
Na podlagi tega ugotavljamo, da slovenski vzgojno-izobraževalni sistem temelji na načelu interkulturnosti (Bešter in Medvešek, 2010).
Ti otroci so lahko slovenski državljani ali pa tujci, se pravi državljani drugih držav" (Bešter in Medvešek, 2010, str. 205).
Ta namreč ne le uči in posreduje znanje, ampak otrokom tudi omogoča socializacijo (Bešter in Medvešek, 2010).
Zlasti je ranljiva skupina učencev priseljencev, ki živi v slabših socialnoekonomskih razmerah (Bešter in Medvešek, 2010).